• Kralj Drago

Vas pod kraškimi prepadi

Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (3)


Dolina na tržaškem bregu, znana po veseli majnici, je po končno odprtem mejnem prehodu pri Socerbu lažje dosegljiva



Prvič sem se peljal v Dolino pred leti skozi Bazovico, pa sem se izgubil. Drugič in tretjič sem jo iskal lani. Najprej skozi Škofije in nato še iz Ospa. Vsakič kar uspešno, kljub zapleteni poti skozi Mačkovlje. Četrtič sem se peljal tja iz Socerba, z avtocestnega priključka Kastelec, od koder je čez tamkajšnji mejni prehod do Doline le dobrih šest kilometrov, a z domala 300 m spustom.


Dolina (106 m n.m.v.) se nam pokaže že iz ptičje oziroma socerbske perspektive, saj leži v bregu pod prepadnim ostenjem mejnega Malega Krasa (457 m n.m.v.). Ta breg, vznožje, na katerem se sonči Dolina nad tokom Glinščice, pišemo kar z veliko začetnico. Breg onstran meje je nadaljevanje naše Bržanije, vznožja Kraškega roba od Ospa naprej. Med tržaške Brežane štejemo vaščane mnogo sosednjih vasi (Mačkovelj, Prebenega, Krogelj, Boljunca, Zabrežca, Boršt in Ricmanj).


Industrija je vzela polja

Industrijo so začeli postavljati pod vasjo ob toku Glinščice v minulih 60ih letih. Tovarna motorjev in naftni terminal sta breškim vasem vzela dobršen del zemlje, tako, da zdaj pridelajo komaj zase. Včasih pa so vozili v Trst povrtnino in perutnino ter mleko in vino. Za razlaščene njive so iztržili kar nekaj lir, z njimi so obnovili domovanja in si postavili tudi marsikatero srenjsko hišo, kulturni ali društveni dom.

Kljub tesni soseščini industrije pa breške vasi vabijo izletnike v svoje slikovito, začuda kar malce planinsko okolje, ki ga prežema toplina bližnjega morja. Zagnan dolinska županja Fulvia Premolin je razglašala, da so za njeno občino, ki sega gor do mejne Kokoši (672 n.m.v.) najpomembnejše dejavnosti obrt ter kultura in turizem.


Kje so župnijski urbarji

Sredi vasi, na Taboru, stoji baročna cerkev sv. Urha iz 17. stoletja. Po vaškem zavetniku se ravna italijansko ime kraja (San Dorlingo della Valle), ki pa je zdaj v veljavi le za občino, ne več za vas, ki je za vse samo Dolina. Krajevna tabla ni več dvojezična.

Poleg cerkve stoji kamnito znamenje v spomin na dolinski tabor leta 1878. Takrat so v vasi ustanovili prvo bralno društvo iz katerega se je sčasoma razvilo nemalo kulturnih skupin. Med njimi sedanje društvo Valentina Vodnika in popularni ansambel Ano ur’co al pej dvej.

V nekdanji vaški torklji dobivajo prostor nastajajoči narodopisni muzej in likovne razstave. V društveni gostilni dobite opoldne kaj toplega za pod zob.

Dolinska župnijska srenja je zelo stara, prvič je bila omenjena leta 1247. Hranili so bogat arhiv z urbarji in dokumenti v glagolici, a so ga pred fašisti med obema vojnama odnesli shranit v Zagreb, kjer ga menda zadržuje akademijska knjižnica.


Majnica je vaški praznik

Največ izletnikov se nabere na dolinski majnici prvo nedeljo po 1. maju. Fantje nekje zmaknejo krošnjo češnje in jo cepijo visoko na lentjeno (drog) ter postavijo sredi vasi v soboto zvečer. Takrat fantovska družba pod majem ali mlajem zapoje »Eno drevce mi je zraslo, eno drevce zeleno...« Potem zaplešejo čez polnoč, prava veselica s sejmom domačih pridelkov ter nastopi skupin pa se zavrti naslednjega dne. Podobne majnice imajo tudi v drugih brežanskih vaseh. V Mačkovljah drugo nedeljo v maju, v Boljuncu pa 1.maja.

Nad vasjo je pod stenami markirana Kugyjeva panoramska planinska pot. Oznake so VK in SI, za apeninsko transverzalo Sentiero Italia in slovensko planinsko vertikalo.

Pešpot se začne na socerbski cesti malo nad Dolino, drži sto metrov nad vasjo poprek po strmini in se spusti v sosednji Boljunec. Od nje se odcepi planinska pot št. 1, ki drži v osrčje naravnega rezervata Glinščica (Val Rosandra) ter do bližnje Jame pri Krogljah.



Prav vam bosta prišla dvojezična zemljevida - naš Primorje in Kras (1:50.000) ali italijanski Carso Triestino (1:25.000); v Atlasu Slovenije boste našli Dolino na zemljevidu 194.


Prirejeno po D. Kralj, Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (3) Delo, 9.5.2007


6 views0 comments

Recent Posts

See All