• Kralj Drago

Trojna vas na kraškem bregu (12)

Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (12)


Nabrežina leži 150 m nad brežino morja, v kraškem dolu, med prepletajočimi se železniškimi tiri ter živimi in mrtvimi kamnolomi


Nabrežina je trojna vas na bregu. Nabrežina Kamnolomi je nekdanje naselje kamnarjev, ki jih je čedalje manj. Nabrežina Postaja je nekdanje naselje železničarjev, ki jih je tudi čedalje manj. Prava – stara Nabrežina, italijansko Aurisina, pa leži ob glavni deželni cesti.


Nabržin, kakor pravijo kraju po domače, je malo stisnjen v jedru okrog Rokove cerkve, bolj pa je razložen v novih soseskah in vzdolž ceste. Ob njej je bolj malo pravih gostiln, komaj kaka večja trgovina, pa velik trg s pompozno občino ter še trgci s cvetjem in pomnikoma, partizanskim in pesnikovim.

Igo Gruden se je tu rodil pred dobrimi sto leti (1893) in skozi srce so mu šle vse tegobe tega sveta, zlasti primorskega, še posebno črna leta med vojnama, katerih trpeči kronist je bil.


V znamenju pesnika

Vsa dejavnost rojakov, ne le kulturna, je v še pretežno slovenskem kraju zbrana okrog pesnikovega imena. Njegovi so dvorana, srednja šola in kulturno društvo, rojstna hiša, imenovana tudi Kamnarska. Po pesniku se imenuje kavarna v društveni hiši, ki postaja zbirališče rojakov, zlasti ob prireditvah, ki so pogoste in obiskane ter so privlačne tudi za izletnike.

V kavarni boste izvedeli, kako je denimo z obiskom štirih razstav, ki so na ogled te dni (dve sta likovni, tretja je modna, četrta pa Nabrežina ob 150 letnici Južne železnice). Novost sta občinski turistični vodnik in že druga izdaja male enciklopedije Nabrežina skozi stoletja; prva tudi, druga samo v slovenščini.

Sredi vasi, na Kržadi, je velika tabla, ki ponuja enourni sprehod ne le po vasi, temveč vključuje tudi bližinjo okolico tja do morske panorame s Kraškega roba, kjer sta srednja šola in hrib Brščica (197 m), pa do kamnoseške delavnice, vojaškega pokopališča, slikovite doline Lišček in skozi gozdiče črnega bora, sredozemske makije, puhastega hrasta in črnega gabra.


Sloves nabrežinskega kamna

Še zdaj kolikor toliko sloviti nabrežinski kamnolomi so na severozahodnem koncu vasi. Znani so bili že v rimskih časih, ko so dajali gradivo za Oglej, potem pa so malo pozabili nanje in so bili le za krajevne grasdnje, pa za oba devinska gradova ter za palače v Trstu in cerkev v Štivanu. Ko je prišla železnica, je postala Nbrežina habsburška Carrara, čeprav lepi in trdi sivi kamen ni pravi marmor.

V desetletjih pred prvo vojno je v 40 kamnolomih delalo po 1500 delavcev, dve tretjini s ejih je vsak dan vozilo s Krasa in iz Furlanije. Kaj vse je bilo zgrajeno iz tega kamna? Seznam je dolg: novozelandski parlament, sueški levi, kolodvora v Pragi in Milanu, berlinsko letališče Tempelhof, veliko dunajskih palač (parlament, dvor, muzej, gledališče) ter še in še.

Nabrežinski kamnolomi niso taki, kakršnih smo vajeni, vklesani v pobočja, temveč so (kar prostrani in globoki) vglobljeni v ravno kraško pokrajino in jih ne vidiš, če jim ne prideš prav blizu. Če vas zanimajo, se peljite z glavne nabrežinske ceste po poti do kamnolomske železniške postaje (Aurisina – Bivio).

Prav vam bo prišel dvojezični zemljevid Carso Triestino (1:25.000).



Prirejeno po D.Kralj, Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (12) Delo, 2007



Recent Posts

See All