• Kralj Drago

Repentabor – trdnjava, spomenik in razglednik (8)

Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (8)


Ne le tabor, zanimive so tudi vasi Col, Poklon in Repen z muzejsko Kraško hišo, tremi gostilnami in kamnitim možem na lepem trgu


Komaj pol kilometra za mejo se nad Krasom, dobrih 50 metrov nad okolico, vzpenja skalnat holm z obzidano cerkvijo. Tabor v pravem pomenu besede. Sloviti Repentabor – slikovit, od romarjev oblegan, širno razgleden in zgodovinske ne nepomemben. Izletniški izziv, vedno, ko se peljem čez Fernetiče proti Opčinam.


Če je le vreme razgledno, me potegne. Takoj za fernetiško mejo (250 m) zavije tja cesta. Lahko pa pridete tudi iz središča Sežane mimo vogeljskega Dola, ter čez mali mejni prehod ( a samo podnevi). Po tej poti sem takoj na Poklonu, od koder se vzpne ozka in zavita cestica v hrib, za avto prav do taborskih vrat.

Na vrhu (418 m) stoji velika Marijina cerkev, poleg nje pa na živi skali še nekdanja srenjska hiša, župnišče in mežnarija. Ta je dom Emila Westra, župnika, ki je tu vztrajal četrt stoletja, od zmage fašizma do prvih let po vojni. V arhivu tržaške policije hranijo njegovo karakteristiko: » Na zunaj kaže spoštovanje do oblasti, religijo pa poučuje v slovenščini in med ljudstvom razdeljuje slovenske publikacije. Element slovenskih čustev.«

Že davno pred Rimom je na Holmu stali japodsko ali venetsko gradišče. Sedanje obzidje so zgradili z rimskimi kamni, ko so te kraje pestili beneški in turški vpadi. Cerkev so postavili leta 1512 na temeljih skromnejše prednice, omenjene že dvesto let prej.

Na holm je naslonjena na eni strani vasica Col, na drugi pa njen zaselek Poklon. Col slovi po prestižnem siru in dveh dobrih kraških gostilnah (bližje meji je Pod Taborom in Kras v centru Cola).

Kilometer od Cola leži na planem Rovnjaku vas Repen (310 m), velika gruča hiš je nabrana okrog prostranega trga. Tega nameravajo še vzorno urediti, saj razpisujejo mednarodni natečaj. Nanj so sila ponosni, saj je eden najlepših na Krasu. » Ureditev trga je božja zadeva!« poudarja njegov pomen repenski župan Aleksij Križman.

Na trškem robu sedi za mizico kamnit možak, ob njem pa je še prazen sedež za koga, ki mu lahko dela družbo. To ni spomenik ampak le okras. Z umetelno izklesanimi napisi na ploščah je označen ne le trg (Pr’Kale), temveč tudi drugi deli vasi. Zadnji čas po veliko krajih, kjer domujejo Slovenci onstran meje, z napisi označujejo krajevne in ledinske nazive, načelno dvojezično, a italijanskih imen večinoma sploh ni.


Kraška ohcet konec avgusta

Repen je sedež slovenske občine. V njej so Gradnikova osnovna šola, imenitno prenovljena telovadnica, zagnano kulturno društvo Kraški dom itn. Pogoste so prireditve, od kulturnih do vinskih, vse so vesele.

Najbližje je v Repnu med stavbami najstarejša muzejska Kraška hiša (Repen 31), ki jo je pred leti kupila skupina tržaških Slovencev, jo obnovila in opremila s starinami. Odprta je ob nedeljah, sicer pa v gostilni Križman (slovi po izvirnih kraških jedeh) vedo, kje najti ključarko.

Repen je vsako drugo leto prizorišče odmevne kraške ohceti.



Prirejeno po D.Kralj, Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (8) Delo, 2007





4 views0 comments

Recent Posts

See All