• Teta Olga

Predatorji za volanom

Nedavno sem morala v mesto po opravkih. To ni pogosto. Od kar živim na deželi, mi namreč odhod v mesto in gnečo predstavlja pravi napor. Najraje opravim te neprijetnosti že zjutraj, da imam potem dan spet zase.



Ker nisem pogosto za volanom vozim previdno in po predpisih. Opazila sem že, da ostale voznike moti moja „počasnost“ (ki je vedno na zgornji meji dovoljene hitrosti).

V nekaj letih so se tudi pri nas pojavili vse pogostejša krožna križišča ali rondoji. Vsepovsod so. Različni, okrašeni z zasaditvijo ali plastikami v sredini. Eno ali več pasovni. Celo s semaforji.

Vse lepo in prav, če bi po njih znali voziti. Pravila poznajo le mladi vozniki, ostali pametujemo vsak po svoje. Neverjetno kako nevarno opravilo je vožnja vozila, pa vendar moraš dokazati, da poznaš pravila le na začetku. Pravila pa se spreminjajo in spreminjajo. Nastajajo vedno novi znaki, nekateri se umikajo.

Zakonov in podzakonskih aktov ne beremo. Tudi, če bi jih, jih vsak razume po pravniško (vsak po svoje). Kdo sploh gleda na spletno stran policije za osvežitev znanja o prometnih predpisih?

In koliko starih voznikov ve, da obstaja spletna stran s cestno prometnimi predpisi


Zmeraj bolj opažam, da zaradi mojega štiri kolesnega veterana, ki je vsekakor preživel svojo divjo mladost, spadam v na cesti manj spoštovan sloj. Moda in snobizem tudi v prometu prevladuje.

Zame je avto nekaj kar ti vdano služi, zato ga spoštujem in se z njim pogovarjam. Prav pogosto ga ne perem, ker imam dovolj drugega dela. Na dan, ko grem lahko v pralnico, pa so navadno tega mnenja tudi drugi. In ker sovražim vrste, ostane pač umazan. Moja mama je vedno imela v avtu rezervna oblačila in obutev. Za vse prilike. Od športa do večerne toalete. Jaz pa imam v avtu vedno polno smeti in dlak, pozabljene in stopljene bombone, blatne sedeže in popraskana vrata. Smo si pač različni.

Življenje v velikem mestu je lažje brez avtomobila. Še posebej v velemestih z avtomobilom sploh nimaš kaj početi. Dobro organiziran javni prevoz in dobra taxi ponudba poskrbita za primerno mobilnost. Žal naš javni prevoz bolj spominja na konzerve sardin. O taxi prevozih pa raje ne govorim. Moj dolg jezik me je že pripeljal do tega, da me je taksist sredi noči s kovčki vred vrgel na cesto.

V študentskih letih sem imela svoj avto in sem se vozila na predavanja. Takrat se mi je zdelo to čisto normalno. Parkirišč je bilo še preveč. Danes skoraj nepredstavljivo. Skrb kje boš parkiral ti vedno vzame pol veselja. Še posebej, ko greš v Ljubljani na obisk k prijateljem, ki živijo v bloku. Poleti še nekako gre, če se držiš ur, ko je večina v službi. Sneg pa prinese gajbice, ki jih posamezniki postavljajo na „svoje“ parkirno mesto.

Ne, avto in veliko mesto ni zame.




Tako sem s svojim veteranom odropotala po vseh zavojih in vzpetinah ter spustih, iz prijetnega hladu gozda v zame hrupno najbližje mestece.

Pred seboj, ravno pred banko kamor sem namenjena opazim prosto parkirno mesto. Kolona pred, za menoj in na nasprotnem pasu. Smerokaz vklopim takoj, ko je mimo stranska ulica, da me čakajoči ne razume napačno. Ker bom parkirala in s tem voznikom za seboj vzela nekaj sekund, si niti pomisliti ne upam, da bi jih jezila še s spuščanjem vozil s stranske ulice. Ustavim, da vzvratno parkiram. Kombi za menoj očitno ne opazi namere in se zadnji hip izogne trčenju. Ob hitrosti največ 30 na uro, ker je gneča v vseh rondojih in zastoji na vseh smereh. Nekatere vožnja najbrž tako dolgočasi, da si vmes krajšajo čas z drugimi aktivnostmi. Kombi za menoj trobi, naj se speljem naprej. Vklopim program trme. Nočem se premakniti. Hočem svoj parking! Kombi obupano čaka, da se na nasprotnem pasu zazeva praznina in me lahko obvozi. Traja neskončno dolgo, po moji oceni cele štiri sekunde. Tako veliko mesto to vendarle ni. In nekateri so celo v službi ali pa že v nakupovalnih središčih. Bedak končno odpelje in vklopim šolski program vzvratnega stranskega parkiranja, kar res obvladam z eno potezo. Ponosna ugasnem motor in pogledam čez okno, da varno odprem vrata, ko tik ob meni stoji metalik zelena limuzina in besno trobi. Iz nje čez odprto sovoznikov okno jezno gleda star, mnogo starejši par od mene. Nekaj kričita in mi mahata. Tolčeta se po čelu in skoraj pljuvata ven. Postane me strah. Ali imata steklino? Še dobro, da sem zaklenjena. Ne upam si odpreti okna, da ne zabrišeta kaj vame ali me popljuvata. Kaj mi sedaj pomaga parkirno mesto pred banko, ko se ne upam ven. To traja, dokler troblje in bes avtov za njima ni glasnejši in močnejši. Odpeljeta in še med vožnjo gledata nazaj, kričita in mi mahata.

Kolona odpelje in cesta je v obe strani prazna. Čudim se in gledam levo ter desno. Kaj je to vendarle bilo? Se mi sanja ali sem ravno doživela napad postaranih furij? Kam so izginili vsi avtomobili? Sploh ne upam ven, kaj če nenadoma pripelje spet kdo in me nadere. Hitro zapustim parkirano vozilo in peš opravim vse ostalo. Za vsak slučaj.


Ta dogodek me je spomnil na naša študentska leta.

Moj bodoči mož je imel prijatelja, ki je bil izvir miline, miru in prijaznosti. Za moj okus prav nadležno zoprn vzor mojim koleričnim, ostro jezičnim odzivom. Nekoč potožim svojemu kako slabo vest mi vzbuja njegovo obnašanje, uslužnost in prijaznost. Pa se zasmeje in mi svetuje, da se enkrat peljem z njim. Ker sem zelo radovedna, moj pa noče nič povedati, izkoristim priliko. Človek se je iz čiste miline in prijaznosti ter nadvse vzorne osebe za volanom nenadoma spremenil v divjaka, norega Maxa, tiranozavra, tolpaša z najhujšim besednim zakladom psovk, ki sem jih do takrat slišala. Skrivala sem se za ovratnikom bluze in lezla po sedežu dol, da me kdo od mimo vozečih, ki sva jim trobila in jih psovala ne prepozna.


Nikoli več nisem nikomur zavidala njegovega vedenja in obnašanja. Ker nikoli ne veš kako se odziva na različne situacije. To kar vidiš in si ustvariš v glavi je le lastna predstava.

Čuvajte se, ko ste za volanom in ostanite strpni,

vaša Olga

22 views0 comments

Recent Posts

See All

Obisk

Za objavo v Wellness Registru pokličite na telefonsko številko (Slovenija) +386 (0)40 433 606  ali nam pošljite elektronsko pošto na naslov:  admin@wellness-slovenia.net

vse pravice pridržane © 2017 wellness-slovenia.net