• Teta Olga

Nebo nad menoj


Kdaj ste se nazadnje ozrli v nebo, brez določenega razloga? Zgolj da vidite kakšno je.


Jaz vsak dan najmanj trikrat. Zato, ker grem trikrat na dan na sprehod z mojo psičko Bibi, Ura ni najin gospodar, prilagajava se dnevu in temi.

Prvi sprehod v dnevu začneva, ko se začne daniti. Ne glede na letni čas, je začetek dneva najin. Še pred prvo jutranjo kavo.

Drugi sprehod je po prelomu dneva v popoldan. Poleti bolj pozno, pozimi zgodaj.

In tretji zadnji sprehod v dnevu, ko je že polna tema.


Navajeni sva na ritem svetlobe in teme in ne na uro, kot je moralo biti, ko sva še živeli v mestu. Na deželi je življenje lahko drugačno. Še posebej, če ne hodiš na delo.

Vsak dan posebej mi na urnik in zadolžitve vpliva nebo. Pa ne v ezoteričnem pomenu. Gre za popolnoma fizikalen vpliv svetlobe, vlage in zračnega pritiska, ki vpliva name in moje pernate in kožuhaste sostanovalce.

Nebo je kot okno v vesolje. Pogled nam omejuje zorni kot, oddaljenost nebesnih pojavov in čistost naše atmosfere. Vse lahko razložimo s fizikalnimi zakoni, vendar mi je ljubša malo magična moč, ki jo nebo nosi s seboj.


Ali veste, da so se neustrašni kelti (če ne drugače jih poznate iz stripa ali filma o Asterixu in Obelixu) bali le ene stvari? Da jim nebo pade na glavo.

Mene nikoli ni bilo strah tega. Me je pa vsakič, ko podnevi leže gledam nebo strah, da me posrka vase, potegne k sebi. Noč ima svojo moč in ta strah se ne pojavi. Mir, ki ga začutim ob ogledovanju zvezd in ozvezdij katerih imen ne poznam in me niti ne zanimajo, je neprecenljiv.


Na zvezde in njihov položaj je vezana cela znanost ali bolje mejna znanost, ki se ji reče astrologija. Nekoč ena najbolj spoštovanih vrhunskih znanosti, kateri so zaupali vladarji je danes pristala na meji in služi za vsakodnevne horoskope v poglavjih namenjenih zabavi. Včasih s pomočjo knjig, polnih številk, ki so kazale na natančne položaje zvezd v določenem času, danes z uporabnimi računalniškimi programi dostopni vsakemu brez posebnega znanja ali učenja. Priznam, tudi jaz sem pred v mladosti kupila te knjige in jih še vedno hranim. Včasih sem si delala karte in napovedi. Ampak za razliko od starodavnih vladarjev nikoli pred odločitvijo ali v času krize. Za vsak slučaj sem se z njimi raje zabavala, ko mi je dolgčas, kar pa je vedno redkeje. Rada imam občutek, da je moja življenjska pot odvisna od mene in ne od položaja zvezd. Čeprav mi je življenje pokazalo, da moje odločitve nikoli niso samo moje, vplivov ne morem zatajiti. Temu rečem vpliv neba, ki predstavlja mnogo več kot le položaj zvezd.


Sateliti in letala so tujki in kažejo na civilizacijo, ki vsak dan presega meje in želi naprej.

Ob progah na nebu, ki ne izginjajo kot sledi za letali, ampak se vijejo čez celo nebo in se med seboj skoraj pravokotno križajo se vedno spomnim na teorije zarote, ki jih imenujejo „chemtrails“. Vlade in stroka razlaga, da gre za kondenzacijske sledi, skrbi, da gre za sledi kemikalij, ki jih izpuščajo namerno, s tem ne pomirijo. Karkoli je že res, tako so ljudje, ki si niso znali pojasniti nekaterih pojavov začeli verjeti v bogove ali duhove. Kot kaže so danes bogov in duhovi v podobi vlade in vladajočih struktur in znanosti.


Včasih so vreme napovedovali z ogledom neba in obnašanjem domačih živali. Tak način je še vedno uporaben, vendar so napovedi kratkoročne (za nekaj ur ali dan naprej). Danes meteorologi napovedujejo vreme z obratnim pogledom. Ne z zemlje v nebo, temveč iz neba (satelitov) proti zemlji. Vreme napovedujejo z branjem atmosfere in dogajanja v njej.


Začetek dneva je eden najlepših doživetij v naravi. Zato si to privoščiva z Bibi vsako jutro. Pogledam v nebo in pozdravim sončne žarke, ki nakazujejo sončni vzhod. Ko je oblačno, na svodu iščem morebitne razpoke kjer se modri in ko je megla, vdano upam, da bo dan kasneje tudi zame sončen, kot je sončen višje od mene. To me dela ponižno, hvaležno in mi vzbuja upanje.

Nebo podnevi ob kakršnem koli vremenu ima svojo lepoto. Lahko je baročno modro z oblački ali marogasto sivo. Ujede, ptice, letala, čebele, mušice in drugi insekti ali dežne kaplje, snežinke, vlaga, ki se nabira na oblačilih. Vedno je bogato.

In nazadnje, za zaključek dneva nočno nebo. Vedno, ko je vsaj malo jasno in se vidijo zvezde poiščem Veliki voz. To je edino ozvezdje, ki ga poznam po imenu. Ko sem bila dekle in sva s prvim fantom ležala, gledala zvezde, me je stisnil k sebi in mi ga pokazal. Takrat je določil, da je to najino ozvezdje. Od takrat je minilo več desetletij in zgodilo se je mnogo. „Solastnica“ ozvezdja pa sem bila le takrat. Zato ga še vedno vsak večer poiščem. Nebo mi pove, da je Veliki voz stalnica v vesolju in da ga na drugem koncu sveta lahko vidi tudi on. Vsakokrat, ko ga najdem se zavem kako mali, minljivi in nestalni smo. Kako so naše skrbi precenjene tudi takrat, ko nas povsem dušijo in kako nekje obstaja nekaj kar je mnogo bolj zanesljivo v našem življenju kot naše odločitve.

Ljubi moji. Poglejte kdaj v nebo in nebo vam bo povedalo nekaj o vas.

Vaša Olga

8 views0 comments

Recent Posts

See All