• Kralj Drago

Marijino Milje nad Miljami

Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (1)


Na starih Miljah nas presenetijo romanska Marijina cerkev, arheološki park in panorama od Trsta do Julijcev


Slovenci z nostalgičnim zadovoljstvom sprejemamo odmiranje 664 kilometrov meje med Debelim rtičem in konico prekmurskega »kljuna«. To ni le meja med nami in evropskimi sosedami, temveč nas loči tudi od rojakov, Slovencev, ki smo jim dali neposrečen naziv – zamejci. Nobena država Evropske unije, razen Avstrije na južnem Tirolskem, nima toliko rojakov zunaj svojih meja.



Ta čas, ko se evropska meja topi, jo lahko pravzaprav že prosto prehajamo. Podajam se po potovnici ob meji, a onstran nje. Drži skozi kraje, ki so bolj ali manj slovenski, prav vsi pa nosijo tudi prvinska slovenska imena. Kraji so lepi in zanimivi, ljudje pa zgovorni in prijazni. Že samo to je lahko zadosten razlog, da si tudi v našem zamejstvu izberemo prijetne izletniške cilje.

Tri pohodniške poti

S konca Miljskega polotoka, od Debelega rtiča, se peljem po ozki vaški poti navkreber proti Čamporam (Chiampore), ki gnezdijo kar 165 metrov nad morjem. Kraj je povsem izgubil svoj vaški videz in je bolj naselje vil kakor kmečki zaselek. Pri vasi je podnevi za vse odprt mejni prehod, na katerega se pripeljete iz Ankarana ali Hrvatinov.

V Čamporah se snidejo tri pohodniške poti, speljane višje in nižje po miljskem pobočju; označene so s črkami VK, SI in TM. Prva je Vertikala, pot slovenskega planinskega društva iz Trsta (njen drugi konec je na tromejni Peči!), druga je Sentiero Italia, ki seže prav do juga Apeninskega polotoka, tretja pa je miljska transvezalica – Traversata Muggesana.

Vse se zberejo še v vasici Korošci (Santa Barbara) in stečejo dol do mejnega prehoda Škofije. Ponujajo dve uri hoje in širnih razgledov ne le na Trst, temveč mimo Miramara in Devina prav do vrhov Julijcev, Karnijcev in Dolomitov.

Slednja pešpot spotoma spleza na najvišja vrhova Miljskega polotoka, na Kaštelir (244 m) in 47 metrov nižji Sveti Mihael.

Marijina cerkev, tisočletna romanska cerkev

Kilometer od Čampor leži Staro Milje (Muggia Vecchia), novodobni naslednik davnega utrjenega selišča (Castrum Muglae), rimskega na ilirskih temeljih. Leta 1345, ko je divjala vojna med Benetkami in Genovo, so ligurski vojščaki zasedli, oplenili in do tal podrli Staro Milje. Kako desetletje pozneje, ko je bil sklenjen večni mir med sovražnicama, so Miljani začeli graditi novo naselje, a spodaj ob morju.

Prizaneseno je bilo samo Marijini cerkvi, ki velja za najstarejšo na Tržaškem; nastajati je začela že v 10. stoletju na temelju starokrščanskih prednic. Ob nedavni obnovi so iz kasnejših dozidav izluščili prvinsko romansko stavbo, odkrili so tudi freske iz 13. stoletja. Najbolj sta razpoznavni podobi sv Krištofa in Svete Katarine Aleksandrijske, slednje v slovesni opravi ciprske kraljične, kar je tudi bila. Cerkev ima svojevrstno oblikovano kamnito prižnico na stebričih.

Staromiljski arheološki park

V zadnjih dvajsetih letih so arheologi na gradbiščih vil napraskali kar nekaj srednjeveških izkopanin, tako ostankov stavb kakor tudi nemalo predmetov. Dobršen del najdb hranijo spodaj v mestnem muzeju, nekaj pa jih je razstavljenih v bližini cerkve v arheološkem parku, ki je prosto dostopen in opremljen z informativnimi tablami.

Popotovanje: od Čampor do Škofij

Trajanje: 2 uri

Na izletu vam bosta prišla prav dvojezična zemljevida – naš izletniški Tržaški zaliv (1:50.000) in italijanski Carso Triestino (1:25.000), ta z vrisanimi pohodniškimi potmi.

Z dva kilometra oddaljenih Milj vozita do staromiljske Marijine cerkve lokalna avtobusa (št. 27 in 50).



Prirejeno po D.Kralj, Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (1) , Delo, 18.4.2007


25 views0 comments

Recent Posts

See All