• Kralj Drago

Jabolkoboj na boljunski Gorici

Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (4)


Vesela je vas Boljunec na Tržaškem, tako ob lučanju kakor tudi ob igrah in koncertih v domačem Prešernovem gledališču – Spoprimeta se dekliški, ne moški ekipi – Slavijo tudi vaški pevci in tamburaši


Drago Kralj s starši in bratom

Boljunske hiše so zbrane ob Glinščici, ki prav tu priteče iz skalnega objema na plan. Ob vasi vre iz kraškega podzemlja še vrsta kraških izvirov, ki so pred dvema tisočletjema pojili tržaški akvadukt, dolg 17 kilometrov in katerega ostanki so še dobro vidni. Točil je vodo v sredo Tergesteja in ob mnogih izboljšavah služil vse do obdobja Marije Terezije.

Boljunec je izhodišče za sprehode, pohode, ture in plezarijo ter jamarijo. V svoje globeli ter na strmine, ostenja, spodmole in raze vabi in izziva soteska Glinščice. Iz Boljunca se z Gorice, glavnega trga, zvije cestica tesno med hišami v zaselek Gornji Konec, kjer stoji (na koncu konca) planinska koča (81 m nvm), menda druga najnižja planinska postojanka v Italiji (najnižja je v Stromboliju). Do koče se je mogoče (vendar težko zaradi ožin) pripeljati tudi z avtom.

Obmorsko planinstvo

Glavna pešpot z oznakami 1, VS (Solna pot), AL (Alicina krožna pot) se vzpne od koče po globveli pod navpičnim skalovjem Stene (442 m nmv) za kakih sto metrov, dobra dva kilometra daleč. Pičlo uro hoda do komaj še žive vasičke Botač ali Botazzo (183 m nmv).

Kraj leži malo nad sotočjem Glinščice in Grižnika, kjer šumi 30 m visok slap. Naselje je tesno ob državni meji, kjer je dvolastniški mejni prehod, za zdaj uradno odprt za širo javnost le ob organiziranih meddržavnih pohodih.

Botač, kjer je spet odprta gostilna, je dostopen z avtom, a po zelo ozki cestici skozi zaselek Hrvati (odcep od ceste Jezero – Boršt).

Bolj zagnane, ki se ugriznejo tudi v koleno, pa izziva strma planinska pot (št.13), ki se povzpne iz globeli še pod Botačem. Drži na oster raz do cerkvice Marije na Pečeh (234 m nmv), srednjeveškega svetišča s temelji iz 10. stoletja.

Seveda je poti nad sotesko na pretek, v pomoč vam je lahko zgibanka (z zemljevidom), tudi v slovenščini. Naravni rezervat Glinščica (Val Rosandra) pokriva 742 hektarjev in sega na vzhod iz globeli čez Kraški rob prav do meje, do Kokoši (672 m nmv). Pred časom so z evropskimi sredstvi začeli popravljati poti in označevati znamenitosti.

Posebnost soteske je tudi ohranjena vijugasta trasa opuščene železniške proge Hrpelje – Trst. Na italijanski strani je v glavnem preurejena v kolesarsko in pohodniško pot, pri nas pa še bo. Trasa je ohranjena in deloma urejena kot cesta. Načrtovana gradnja železnice Trst – Divača (po predorih) bo prizanesla soteski, saj jo bodo umaknili v predor pod Gročano in Peskom.

Cent jabolk za lučanje

Boljunec je živahnem kraj, kjer se poleg izletnikov iz vse Italije zelo pogosto zbere nemalo Slovencev s Tržaškega. Redni so nastopi, igre in koncerti v boljunskem Prešernovem gledališču, kar veliki in imenitni palači. Poslopje so postavili leta 1976 z občinskim prispevkom, pred vsem pa z denarjem, ki ga je vas dobila kot odškodnino za razlaščeno srensko zemljo.

Posebno slovijo vaški tamburaši in pevci. Niso pozabili, da je njihov pevski zbor pel pred stoletjem ob odprtju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Slovensko pesem je iz tega kraja povzdignil tudi tu rojeni slavni pevovodja Fran Venturini (1882 – 1952). Njegov spomenik stoji pred boljunsko slovensko šolo, ki se po njem tudi imenuje.

Poleg tradicionalne prvomajske majnice in modernega pustovanja slovi kraj tudi po edinstvenem lučanju. Organizirajo ga dekleta, boljunske pupe, na štefanovo. Tega dne, popoldne po žegnu, se dekliški ekipi iz zgornje in spodnje vasi obmetavata z jabolki, s čimer se spominjajo kamenjanja prvega krščanskega mučenika sv. Štefana.

Boljunec slovi tudi po odličnem olivnem olju. Tukajšnja oljarja, brata Starec sta prejela prestižno italijansko nagrado pet kapljic za avtohtono sorto, brezkoščično belico.



Prirejeno po D.Kralj, Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (4) Delo, 2007



Zanimivosti: Glinščica, kraški izviri, ostanki viadukta, cerkev sv. Urha, kamnito znamenje v spomin na dolinski tabor, Kugyjeva panoramska planinska pot...

Recent Posts

See All
Za objavo v Wellness Registru pokličite na telefonsko številko (Slovenija) +386 (0)40 433 606  ali nam pošljite elektronsko pošto na naslov:  admin@wellness-slovenia.net

vse pravice pridržane © 2017 wellness-slovenia.net