• Kralj Drago

Bazovica, skoraj slovenska (7)

Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (7)


Veliko Bazoviških ulic nosi ime slovenskih pisateljev in pesnikov. Tigrova legenda, tragična fojba, astronomija in sinhotron, znanost in kraški muzej. »To mora stat’ do perpetua!«


Bazovica je velika in živahna ter skoraj povsem slovenska vas, kjer precej ulic nosi ime slovenskih pisateljev in pesnikov. Osnovna šola pa je Trubarjeva in Kajuhova. Po Bazovici se, ne po naključju, imenujejo ulice v veliko naših mestih. Slovenski izletniki navadno obiščejo park bazoviških junakov.


Kilometer iz vasi, po cesti proti Kozini, zavije pot k spomeniku štirim tigrovcem: Ferdu Bidovcu, Franju Marušiču, Zvonimirju Milošu in Lojzetu Valenčiču. Fašistično sodišče jih je obsodilo na smrt. Ustrelili so jih 6. septembra 1930. Postali so legenda in simbol odpora Primorcev proti fašizmu. Spomenik so postavili takoj po vojni. Na odprtju se je zbralo 80 tisoč ljudi, pelo je petdeset zborov.

Posebnost sicer skromnega spomenika je ploščica na njegovi hrbtni strani. Na njen so napisani datumi, kar nekaj jih je, kdaj je bil oskrunjen (poškodovan ali popacan).

V Bazovici sta še partizanska pomnika. Nedaleč od sosednjih Padrič (pri Pečini na Hudem letu) je spomenik tigrovcem. Ob cesti proti Jezeru (San Lorenzo) pa je kilometer iz vasi, še spomenik nad tako imenovano bazoviško fojbo oziroma jaškom nekdanjega premogovnika. Tu so v jamo vrgli poleg nekaj padlih nemških vojakov tudi sporno število Tržačanov, dejanskih ali domnevnih fašistov, pobitih v obdobju jugoslovanske vojaške uprave maja 1945. Osrednje spominsko obeležje je stiliziran rudniški škripec s križem na vrhu.


Kraški muzej

Bazovica je znana po znanstvenih in raziskovalnih ustanovah. Vzhodno od nje je astronomska opazovalnica Urania, ki premore teleskope s premeri 30, 50 in 100 cm.

Pri vasi je velik sinhrotron, katerega dejavnost izredno koristi na veliko področjih, od medicine do arheologije.

Na robu vasi se razvija veliko naravoslovno izobraževalno središče, v sklopu katerega nastaja kraški muzej. Kolikor sem videl ob obisku delovišča, so zastavili kar ambiciozno. Na velikanski maketo bo promoviran kras med Socerbom, velik hrast s predalčki bo slikovito predstavil kraško živalstvo, izzivalno bodo ponujeni kraški vonji od nežnih cvetic do borove smole itn. Posebno pozornost bo dobilo pogozdovanje. Resslova učna pot je že urejena.


Znanost in koncerti

Nedaleč od Bazovice, pri Padričah, je velik znanstveni park (Area Science Park), menda največji v Italiji. V njem deluje kakih 80 zasebnih in javnih raziskovalnih laboratorijev. Po dogovoru so mogoči tudi obiski strokovnih skupin.

Vse to in še kaj! V vasi so kar tri kulturne dvorane: Bazoviška, Slomškova ter cerkev sv Marije Magdalene, kjer neredko priredijo kak večji koncert.

Majhna a opazna znamenitost je tudi 180-letno znamenje ali pil z reliefom križanja in napisom v bohorščici: »Nej ukaže s tem pilem komunec. Čegar bo njiva je gospodar od pilja. To mora stat do perpetua.«

Se pravi do konca sveta.


Prirejeno po D.Kralj, Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (7) Delo, 2007

Recent Posts

See All