• Kralj Drago

Bakhovi kažipoti na Tržaškem (9)

Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (9)


Po vinski cesti od Repna do Samatorce ob dobrem vinu in kraških dobrotah ter povsod naš domači » Dober dan«. Na Ščabriščah zeleni in cveti botanični vrt Carsiana z zbirko kraške flore.



Po vrsti bi bilo prav, da bi zavil od Repna na Opčine in dol v Trst, a obisk velikega, pregretega in zdaj kar malce opustelega mesta prelagam na jesen. Poleti raje križarim po tržaškem tja do Štivana, ne le po kraških vaseh, temveč tudi do blagodejnih peščin med Miramarom in Devinom.


Tržaška pokrajina je na tesnem med mejo in morjem. Pri Štivanu (San Giovanni) je ozka le tri kilometre, pa še ta ožina je razdeljena na tri pasove:

  • obala, kjer so le nabrežinska Brojnica, Čedaz in Grljan z Miramarom;

  • velike vasi na kraškem robu (od Kontovela do Devina);

  • severno od avtoceste niz vasi pod mejnimi hribci.

Skozi slednje zvesto sledim ponavljajočemu se kažipotu: Vinska pot terana. Ta Bakhova smer se izteče v Sesljanu, za dobrih 20 kilometrov je je; prav toliko turističnih kmetij in gostiln stoji ob njej. Med tržaškim trtjem je največ malvazije in terana ter čedalje bolj cenjene domače vitovske, ki ima okus po mandljih.


Zgonik zagnan za starine

Takoj za Repnom (Rupingrande, 310 m) leži pod cesto vasička Zagradec (Sagrado di Sgonico), kjer sta dve zagnani turistični kmetiji Andreja Miliča in Aleksandra Ostrouške, odprti sta konec tedna. Postrežejo domače jedi naprodaj so vina in mesnine. Sledi vas Repnič (Rupinpiccolo, 297 m), ki je izhodišče za sprehode po hostah naravnega rezervata okrog mejne gore Volnik (544 m)

Čez plani Zelenjak se pripeljem v Zgonik (Sgonico, 278 m), kjer je sedež občine, vas pa je dobila ime po velikem zvoniku Mihaelove cerkve iz 14. stoletja. Kraj ohranja slikovite prvine kraškega gradbeništva, slovi pa tudi po pestri društveni dejavnosti.

Zadnji čas pod poveljstvom župana Mirka Sardoča načrtno ohranjajo in obujajo starine – običaje, arhitekturo, pesmi, jedi, noše, okraske itn. V vasi je priljubljena gostilna Guštin, kjer sploh zdaj skrbijo, da je vedno na voljo kaj kraškega.

Južno od vasi, na Ščabriščah zeleni in cveti botanični vrt Carsiana s celovito zbirko kraške flore. Odprto je od konca aprila do srede oktobra vsak dan dopoldne, ob sobotah in nedeljah pa tudi popoldne.

Mimo Koludrovice (Colludrozza) se pripeljem v Salež (Sales, 253 m), kjer je ohranjenih veliko lepih starih portalov in portonov. V vasi je turistična kmetija Pahorjevih (Pr’Škerlj), ki bo odprta ob koncu tedna od septembra do božiča.


Samatorca pod Lipnikom

Naslednji kraj ob vinski smeri je živahna Satorca (Samatorza, 248 m). Pred vasjo je turistična kmetija Grudnovih (Pr’Žbogar), odprta je vselej, razen avgusta. Naprodaj sta tudi kozji sir in cvetje.

Sredi vasi je kmetija Jožka Colje, kjer je ravno glasno žgolela osmica (spet bo konec avgusta in prve dni septembra). V teh krajih jih je kar veliko. Oznake, napisi in pušeljci so vedno nastavljeni na razpotjih pa tudi tržaški Primorski dnevnik jih redno napoveduje. V veseli družbi sem pokušal ajdove in orehove njoke in štrukeljce, da hladne malvazije niti ne omenjam.

Samatorca s cerkvijo sv. Urha leži le kilometer od meje, kjer je med oblimi gozdnatimi vrhovi najvišji Lipnik (398 m nmv), pravijo mu tudi Šentlenart, Sv. Lenart. Okrtog njega se množijo pohodniške in kolesarke poti, skoraj nešteto je brezen, spodmolov, votlin in jam. Na domala vseh ovršjih pa so zanimivi ostanki velikih gradišč iz predrimskega obdobja.

Vinska cesta terana se seveda nadaljuje v prihodnjem delu zamejske potovnice.


Prirejeno po D.Kralj, Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (9) Delo, 2007

Recent Posts

See All